[ Pobierz całość w formacie PDF ]

mi na bogove, ali si se vojskoval zoper Hilbudija ali se
nisi?�
Iztok je mol�al. Njegove ustnice so bile stisnjene, oko
mu je �arelo, glava se je ponosno dvignila.
Slovesno je odgovoril:
�Kdo je vreden sin svojega naroda, da bi ne napel te-
tive v pogubo sovra�niku!�
�Torej si se. A vedi, �e se vzbudi sumnja, gorje si ga
tebi!�
�Ne izve se!�
�Hagija Sofija naj v�ruje tvoje besede in besede tvo-
jega o�eta. Epafrodit bo �uval nad teboj!�
Ko je Iztok pri0 el v svoj stan, se je pravkar vrnil Rado-
van. Na platneni halji so se sledile kaplje �rnega vina.
Obstal je pred Iztokom, zgrabil z obema rokama sive
las�, o�i so se mu vrtele, kakor bi poblaznel.
�Izto�e, Izto�e! Vsi volkodlaki naj ga sre�ajo in raz-
trgajo! Morana naj po�iva sedem let in mori njega! Iz
njegove pasje �eljusti naj napravijo sr0 eni gnezdo,
mravlje naj mu razgrizejo jezik! Izto�e, ali nisem rekel,
161
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
da je kravjerepnik! Ali nisem rekel? Najmo�nej0 i hudi�,
ki se ga boji sam Upravda, naj mu zadrgne rep okrog
vratu in naj ga zadavi! Izto�e, Izto�e!� Radovan je zako-
lebal in se zvrnil na preprogo ter klel in vzdihal na le-
�i0 �u.
Iztok je gledal in poslu0 al. Ni razumel starca.
�O�ka, koga naj Morana? Kaj ti je? Kdo ti je storil �a-
lost? Povej! No� imam! Nadenj grem! Samo reci!�
�Hotel si n�denj, pa te nisem pustil. Oj, mene beda-
ka!� Udaril se je po �elu.
�N�denj sem hotel? Kdaj? Nad koga?�
�Ali ti nisem rekel, da je malopridnik, da je snetnjav
pes. Reci, �e nisem rekel?�
�Kdo, o�ka? Ti si bolan!�
�Pa kako! T�ko vino piti, zastonj, do sita, pa izve �lo-
vek bridko re� in zboli na smrt. Oj, krvoses!�
Iztok je s�del k Radovanu in mu gladil razpaljeno
�elo.
�Vode mi daj!�
Pil je z veliko �ejo! Nato se je nekoliko pomiril.
�Iztok, kaj sem izvedel, zdajle, ko sem se namenil do-
mov, da bi mirno po�il od trpljenja.�
�No, povej, Radovane! Zadelo te je zlo!�
�Slovene sem dobil, izza Donave, po0 tene Slovene. In
so povedali, da je Tunju0  tri sto besov je v njegovi
�apki  po�gal Hilbudijev most �ez Donavo in se napo-
�162
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
til k Antom. Vojsko zakuri, vojsko, veruj mi, Iztok! Da bi
mu Jagababa izpila o�i! Oh, zakaj ga nisi? Bedak jaz, da
sem ti branil.�
�O�ka, ne to�i! Nisem ga, a pride �as, ko mi ga da
Perun v rok�!�
�Kakor kragulja v hipodromu naj ga prebode tvoja st-
relica! Zato pa morava sedaj hitro domov. Kdo bo vodil
mladce?�
�O�ka, jaz ne morem!�
�Ne more0 ? Zlo za sina, ki tako odgovarja o�etu! Sva-
run umre, Sloveni ne zmorejo zoper Ante in namesto
gradi0 �a dobi0 krtovo gomilo in namesto sestre Ljubini-
ce �eno garjavega kozarja! �alost tebi, Izto�e!�
�Svarun ne umre in Rado, sin velmo�nega Bojana,
starega bojevnika, v�, �emu nosi lok, v�, kako se bori
tisti, ki ljubi Svarunovo h�er. Perun bo z njim in Rojeni-
ce bodo �uvale Ljubinico. Jaz ostanem, o�ka, in ko se
nau�im vojske  �
�Ti ostane0 in ko se nau�i0 vojske .�.�. Prav .�.�. Osta-
ni! Le ostani .�.�. Jaz pojdem in sporo�im Svarunu, kako
ga ljubi sin.�
Jezen se je obrnil Radovan v belo steno. Od bedenja
in vina so mu bile trepalnice te�ke. Zaklopil je o�i in �e
v polsnu godrnjal nerazumljive kletve na glavo in �iv-
ljenje Hunu.
163
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Drugo jutro je v Epafroditovi hi0 i �e zarana vse mrgole-
lo su�njev in skopljencev. Melhior ni zatisnil o�esa. Pa-
zil je na slu�in�ad, da se ni opila. Bolj ga je skrbel obisk
pri carju kakor najbolj oblo�ena ladja njegovega gospo-
da sredi razlju�enega morj�.
Epafrodit je zahteval najsijajnej0 e spremstvo. To je
brez skrbi smel edino bogata0 in patricij, ki je imel doma
varno spravljen cari�in prstan in despotov pergament.
Zadi0 ala je narda po vili, skopljenci so drgnili v kopeli
Epafroditovo suho telo z najdra�jimi mazili iz Egipta in
Perzije. Redke las� so mu skodrali in posuli vanje zlatega
prahu. Tunika je bil� iz te�ke svile. Vanjo so uvezle naj-
spretnej0 e vezilje iz zlatih nitk lotos in palmo, grmi�ke
mirt, pave in galebe. Krog rame si je ogrnil dolg pla0 �,
hlamis, tudi iz svile. Sam Melhior mu ga je spel na des-
ni rami z veliko zlato zapono v obliki gr0 kega kri�a. Na
kri�i0 �u zapone je gorel d�mant, na konceh so zeleneli
veliki smaragdi.
Tudi Iztok je moral v kopel. Tudi njegove bujne kod-
re so posuli z dehte�im prahom in ga odeli v svileno ha-
ljico, nala0 � se0 ito, kakor so jo nosili Sloveni iz pra�nja.
Vse dopoldne so se pregibale rok� su�njev in su�enj.
Na ulici se je zbrala tolpa vogelnih postaja�ev, klicarjev
in hvalivcev Epafroditovih vrlin. Melhior jim je razdelil
polna peri0 �a obolov, jim postregel z vinom in sadjem.
�164
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Krog poldneva so se odprla vrata. Cel sprevod Epafro-
ditovih tkalcev je za�enjal pohod. Za njimi je 0 la �rna
truma kuharjev, nato brez 0 tevila bogato oble�enih su�-
njev. Z vzklikanjem so se pome0 ali mednje postopa�i in
kri�avi bera�i ter razgla0 ali slavo Epafrodita, ljubljenca
Upravde. Za vsemi je 0 la tolpa skopljencev in dve nosil-
nici: v prvi, preprosti, je sed�l Iztok, v drugi, iz najdra�je
svile in razko0 no pozla�eni, Epafrodit.
Po cestah in trgih se je zgrinjala mno�ica. Ves kle�e-
plazni Bizanc je �e vedel, kako je odlikovan Epafrodit.
Tiso�i so ga preklinjali s kletvami, ki jim jih je narekova-
la bleda zavist. Ko pa se je pribli�al, so se mu klanjali in
mu navdu0 eno klicali ter ga obsipali z naj�astnej0 imi
naslovi. Epafrodit je vljudno odzdravljal. A v njegovih
svetlikajo�ih se drobnih o�eh je bilo veliko poroge in
ve�ni klic: La�niki! Hinavci! Nesramne�i!
Velika0 i so slavili Epafrodita, narod je veli�al Iztoka.
Iz ostankov zelenja po stenah, ki so bile okra0 ene za tri-
umf, so trgali vejice lovora in jih metali v Iztokovo no-
silnico. Iztegovali so za njim rok�, jih dvigali, kakor bi
pro�ili tetive, pa udarjali v plosk in navdu0 ene vzklike.
Pred bronastimi vrati se je spremstvo razdelilo in se
umaknilo na desno in levo. Palatinski vojaki v ble0 �e�i
opravi so pozdravili, te�ka vrata so se odprla in nosilnici
sta izginili v Justinijanovi pala�i.
165
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Dvorni su�nji so poljubljali trgovcu roko, Nosilnici
sta obstali pred marmorno arkado. Izstopila sta. Nazna-
nili so jima, da bo sprejem v Orlovi dvorani. Vedli so ju
skozi labirint poslopij, dvorov in sob, dokler niso pri0 li
v �akalnico pred Orlovo dvorano. Mnogo dostojanstve-
nikov, senatorjev, mladih dvornih patricijev, diakoni in
duhovniki, vse je kle�eplazilo v �akalnici in �akalo dol-
ge ure, premnogi kar dneve, tedne in mesece, da se jim
je ponudila prilika, pasti v prah pred bo�anskim despo-
tom in poljubiti Teodori nogo.
Ko sta se pojavila Iztok in Epafrodit, se je dvignil roj
dehte�ih dvornih prilizovalcev in ju pozdravljal z vzne-
senimi �estitkami in najponi�nej0 imi pokloni: vsa ista
igra, polna zavisti in la�i, pred vrati carja kakor spodaj
na 0 iroki ulici.
Ni utegnil Epafrodit, da bi vse dostojno zahvalil.
V prozorno tan�ico zavit skopljenec je odgrnil te�ko
zaveso, dvorni ceremoniar je namignil trgovcu. Vstopila
sta.
Pred njima se je zable0 �ala dvorana, da se je zmedel
za trenutek sam bogati Epafrodit. Samo zlato in srebro,
ob ble0 �e�ih stenah dragocene trofeje, uplenjene zma-
ganim kraljem. Zadaj velikanski zlat rimski orel z raz-
prostrtimi perutmi. Pod njim na bagrenem prestolu
Justinijan, slok in suh, v te�kem 0 krlatu, ob njegovi stra- [ Pobierz całość w formacie PDF ]

  • zanotowane.pl
  • doc.pisz.pl
  • pdf.pisz.pl
  • supermarket.pev.pl

    •