[ Pobierz całość w formacie PDF ]

mi na bogove, ali si se vojskoval zoper Hilbudija ali se
nisi?«
Iztok je molãal. Njegove ustnice so bile stisnjene, oko
mu je Ïarelo, glava se je ponosno dvignila.
Slovesno je odgovoril:
»Kdo je vreden sin svojega naroda, da bi ne napel te-
tive v pogubo sovraÏniku!«
»Torej si se. A vedi, ãe se vzbudi sumnja, gorje si ga
tebi!«
»Ne izve se!«
»Hagija Sofija naj váruje tvoje besede in besede tvo-
jega oãeta. Epafrodit bo ãuval nad teboj!«
Ko je Iztok pri0 el v svoj stan, se je pravkar vrnil Rado-
van. Na platneni halji so se sledile kaplje ãrnega vina.
Obstal je pred Iztokom, zgrabil z obema rokama sive
lasé, oãi so se mu vrtele, kakor bi poblaznel.
»Iztoãe, Iztoãe! Vsi volkodlaki naj ga sreãajo in raz-
trgajo! Morana naj poãiva sedem let in mori njega! Iz
njegove pasje ãeljusti naj napravijo sr0 eni gnezdo,
mravlje naj mu razgrizejo jezik! Iztoãe, ali nisem rekel,
161
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
da je kravjerepnik! Ali nisem rekel? Najmoãnej0 i hudiã,
ki se ga boji sam Upravda, naj mu zadrgne rep okrog
vratu in naj ga zadavi! Iztoãe, Iztoãe!« Radovan je zako-
lebal in se zvrnil na preprogo ter klel in vzdihal na le-
Ïi0 ãu.
Iztok je gledal in poslu0 al. Ni razumel starca.
»Oãka, koga naj Morana? Kaj ti je? Kdo ti je storil Ïa-
lost? Povej! NoÏ imam! Nadenj grem! Samo reci!«
»Hotel si nádenj, pa te nisem pustil. Oj, mene beda-
ka!« Udaril se je po ãelu.
»Nádenj sem hotel? Kdaj? Nad koga?«
»Ali ti nisem rekel, da je malopridnik, da je snetnjav
pes. Reci, ãe nisem rekel?«
»Kdo, oãka? Ti si bolan!«
»Pa kako! Táko vino piti, zastonj, do sita, pa izve ãlo-
vek bridko reã in zboli na smrt. Oj, krvoses!«
Iztok je sédel k Radovanu in mu gladil razpaljeno
ãelo.
»Vode mi daj!«
Pil je z veliko Ïejo! Nato se je nekoliko pomiril.
»Iztok, kaj sem izvedel, zdajle, ko sem se namenil do-
mov, da bi mirno poãil od trpljenja.«
»No, povej, Radovane! Zadelo te je zlo!«
»Slovene sem dobil, izza Donave, po0 tene Slovene. In
so povedali, da je Tunju0  tri sto besov je v njegovi
ãapki  poÏgal Hilbudijev most ãez Donavo in se napo-
 162
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
til k Antom. Vojsko zakuri, vojsko, veruj mi, Iztok! Da bi
mu Jagababa izpila oãi! Oh, zakaj ga nisi? Bedak jaz, da
sem ti branil.«
»Oãka, ne toÏi! Nisem ga, a pride ãas, ko mi ga da
Perun v roké!«
»Kakor kragulja v hipodromu naj ga prebode tvoja st-
relica! Zato pa morava sedaj hitro domov. Kdo bo vodil
mladce?«
»Oãka, jaz ne morem!«
»Ne more0 ? Zlo za sina, ki tako odgovarja oãetu! Sva-
run umre, Sloveni ne zmorejo zoper Ante in namesto
gradi0 ãa dobi0 krtovo gomilo in namesto sestre Ljubini-
ce Ïeno garjavega kozarja! Îalost tebi, Iztoãe!«
»Svarun ne umre in Rado, sin velmoÏnega Bojana,
starega bojevnika, vé, ãemu nosi lok, vé, kako se bori
tisti, ki ljubi Svarunovo hãer. Perun bo z njim in Rojeni-
ce bodo ãuvale Ljubinico. Jaz ostanem, oãka, in ko se
nauãim vojske  «
»Ti ostane0 in ko se nauãi0 vojske . . . Prav . . . Osta-
ni! Le ostani . . . Jaz pojdem in sporoãim Svarunu, kako
ga ljubi sin.«
Jezen se je obrnil Radovan v belo steno. Od bedenja
in vina so mu bile trepalnice teÏke. Zaklopil je oãi in Ïe
v polsnu godrnjal nerazumljive kletve na glavo in Ïiv-
ljenje Hunu.
163
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Drugo jutro je v Epafroditovi hi0 i Ïe zarana vse mrgole-
lo suÏnjev in skopljencev. Melhior ni zatisnil oãesa. Pa-
zil je na sluÏinãad, da se ni opila. Bolj ga je skrbel obisk
pri carju kakor najbolj obloÏena ladja njegovega gospo-
da sredi razljuãenega morjá.
Epafrodit je zahteval najsijajnej0 e spremstvo. To je
brez skrbi smel edino bogata0 in patricij, ki je imel doma
varno spravljen cariãin prstan in despotov pergament.
Zadi0 ala je narda po vili, skopljenci so drgnili v kopeli
Epafroditovo suho telo z najdraÏjimi mazili iz Egipta in
Perzije. Redke lasé so mu skodrali in posuli vanje zlatega
prahu. Tunika je bilà iz teÏke svile. Vanjo so uvezle naj-
spretnej0 e vezilje iz zlatih nitk lotos in palmo, grmiãke
mirt, pave in galebe. Krog rame si je ogrnil dolg pla0 ã,
hlamis, tudi iz svile. Sam Melhior mu ga je spel na des-
ni rami z veliko zlato zapono v obliki gr0 kega kriÏa. Na
kriÏi0 ãu zapone je gorel démant, na konceh so zeleneli
veliki smaragdi.
Tudi Iztok je moral v kopel. Tudi njegove bujne kod-
re so posuli z dehteãim prahom in ga odeli v svileno ha-
ljico, nala0 ã se0 ito, kakor so jo nosili Sloveni iz praÏnja.
Vse dopoldne so se pregibale roké suÏnjev in suÏenj.
Na ulici se je zbrala tolpa vogelnih postajaãev, klicarjev
in hvalivcev Epafroditovih vrlin. Melhior jim je razdelil
polna peri0 ãa obolov, jim postregel z vinom in sadjem.
 164
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Krog poldneva so se odprla vrata. Cel sprevod Epafro-
ditovih tkalcev je zaãenjal pohod. Za njimi je 0 la ãrna
truma kuharjev, nato brez 0 tevila bogato obleãenih suÏ-
njev. Z vzklikanjem so se pome0 ali mednje postopaãi in
kriãavi beraãi ter razgla0 ali slavo Epafrodita, ljubljenca
Upravde. Za vsemi je 0 la tolpa skopljencev in dve nosil-
nici: v prvi, preprosti, je sedèl Iztok, v drugi, iz najdraÏje
svile in razko0 no pozlaãeni, Epafrodit.
Po cestah in trgih se je zgrinjala mnoÏica. Ves kleãe-
plazni Bizanc je Ïe vedel, kako je odlikovan Epafrodit.
Tisoãi so ga preklinjali s kletvami, ki jim jih je narekova-
la bleda zavist. Ko pa se je pribliÏal, so se mu klanjali in
mu navdu0 eno klicali ter ga obsipali z najãastnej0 imi
naslovi. Epafrodit je vljudno odzdravljal. A v njegovih
svetlikajoãih se drobnih oãeh je bilo veliko poroge in
veãni klic: LaÏniki! Hinavci! NesramneÏi!
Velika0 i so slavili Epafrodita, narod je veliãal Iztoka.
Iz ostankov zelenja po stenah, ki so bile okra0 ene za tri-
umf, so trgali vejice lovora in jih metali v Iztokovo no-
silnico. Iztegovali so za njim roké, jih dvigali, kakor bi
proÏili tetive, pa udarjali v plosk in navdu0 ene vzklike.
Pred bronastimi vrati se je spremstvo razdelilo in se
umaknilo na desno in levo. Palatinski vojaki v ble0 ãeãi
opravi so pozdravili, teÏka vrata so se odprla in nosilnici
sta izginili v Justinijanovi palaãi.
165
POD SVOBODNIM SONCEM BESeDA
Dvorni suÏnji so poljubljali trgovcu roko, Nosilnici
sta obstali pred marmorno arkado. Izstopila sta. Nazna-
nili so jima, da bo sprejem v Orlovi dvorani. Vedli so ju
skozi labirint poslopij, dvorov in sob, dokler niso pri0 li
v ãakalnico pred Orlovo dvorano. Mnogo dostojanstve-
nikov, senatorjev, mladih dvornih patricijev, diakoni in
duhovniki, vse je kleãeplazilo v ãakalnici in ãakalo dol-
ge ure, premnogi kar dneve, tedne in mesece, da se jim
je ponudila prilika, pasti v prah pred boÏanskim despo-
tom in poljubiti Teodori nogo.
Ko sta se pojavila Iztok in Epafrodit, se je dvignil roj
dehteãih dvornih prilizovalcev in ju pozdravljal z vzne-
senimi ãestitkami in najponiÏnej0 imi pokloni: vsa ista
igra, polna zavisti in laÏi, pred vrati carja kakor spodaj
na 0 iroki ulici.
Ni utegnil Epafrodit, da bi vse dostojno zahvalil.
V prozorno tanãico zavit skopljenec je odgrnil teÏko
zaveso, dvorni ceremoniar je namignil trgovcu. Vstopila
sta.
Pred njima se je zable0 ãala dvorana, da se je zmedel
za trenutek sam bogati Epafrodit. Samo zlato in srebro,
ob ble0 ãeãih stenah dragocene trofeje, uplenjene zma-
ganim kraljem. Zadaj velikanski zlat rimski orel z raz-
prostrtimi perutmi. Pod njim na bagrenem prestolu
Justinijan, slok in suh, v teÏkem 0 krlatu, ob njegovi stra- [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]

  • zanotowane.pl
  • doc.pisz.pl
  • pdf.pisz.pl
  • supermarket.pev.pl

    •